Poročilo o razmerah in potrebah prostovoljcev

V prvi fazi projekta CaseWORK smo izdelali podrobno analizo položaja prostovoljcev v državah partnericah. Poročilo o razmerah in potrebah prostovoljcev, ki delajo z begunci, si lahko prenesete s spletne strani casework.eu.

V vseh sodelujočih državah (Avstrija, Nemčija, Grčija, Italija in Slovenija) so prostovoljci močno predani svoji podporni dejavnosti. Te prostovoljce lahko imenujemo "aktivisti za solidarnost", saj jih pogosto žene lastna volja do spreminjanja razmer, v katerih se znajdejo begunci in prosilci za azil, in se ne posvečajo zgolj opravljanju storitev. S tega vidika je mogoče izpostaviti nekatere skupne značilnosti, ki so pomembne za projekt.

Prostovoljci poročajo o petih glavnih izzivih za njihovo delo:

1. nenadomeščanje javnih organov, ki se ustrezno financirajo v skladu z zakonom in se osredotočajo na zagotavljanje storitev socialnega varstva (ki jih je treba vseeno zagotoviti, tudi kadar je prostovoljno delo odsotno);
2. zagotavljanje strokovnosti, ki se meri po naravi sprejetih ukrepov;
3. izogibanje prekrivanju s strokovnimi ukrepi;
4. spodbujanje procesa vključevanja, s prilagodljivo osebno podporo lahko zmanjšajo osamljenost in prosilcem za azil ponudijo priložnosti, da razvijejo svoj človeški potencial in veščine;
5. in nenazadnje prispevanje k izboljšanju standardov zaščite najbolj ranljivih skupin.

Spletno usposabljanje za prostovoljce?

Prostovoljci bi si želeli spletni tečaj, ki ustreza njihovim potrebam in prinaša splošne informacije, psihološko podporo in medkulturne kompetence, če bi bil ponujen v prilagodljivem in lahko dostopnem učnem okolju. Potrebujejo časovno, krajevno in vsebinsko prilagodljivo usposabljanje. Tečaji usposabljanja ne bi smeli biti obvezni ali zahtevni, vseeno pa bi morali delovati kot enostavno dostopen vir podpore. Koristne informacije in podpora bi morali biti zato dostopni kadarkoli in kjerkoli.

Prostovoljci poročajo o potrebi po psihološkem znanju in podpori ter znanju o migracijah in razlogih za migracije. Izražajo tudi splošno potrebo po informacijah o političnih in pravnih vprašanjih, zakonih in redu ali upravnih postopkih v Evropi in posameznih državah.

Kar zadeva transverzalne kompetence, se prostovoljci v glavnem zanimajo za področje medkulturnega komuniciranja in znanj, za bolj funkcionalno obvladovanje stresa in konfliktov. Prostovoljci so omenili vidike, povezane z strpnostjo, odprtostjo, empatijo ali kulturnim znanjem. To kaže, da prostovoljci čutijo potrebo po krepitvi njihove sposobnosti za ravnanje s kulturnimi ovirami, kot so politična in verska prepričanja, različne miselnosti in življenjski slog.

Prostovoljci v sodelujočih državah so pogosto mlajši od 25 ali starejši od 60 let. Mlajša skupina ima razvite digitalne veščine in nima večjih težav pri dostopu do spletnih programov usposabljanja. Starejši pomočniki se lahko soočajo z nekaterimi težavami pri dostopu do spletnih učnih okolij. Učno okolje mora zato biti uporabniku prijazno, samorazložljivo in enostavno dostopno. Ker se vse prostovoljske skupine soočajo z resnimi časovnimi omejitvami, mora biti spletno usposabljanje zastavljeno tako, da je časovno in vsebinsko prilagodljivo.

Da bi situacije potekale gladko in v ustreznem kontekstu, si moramo nenehno prizadevati za sveže informacije in krepiti veščine reševanja problemov. Zaradi tega dejavnosti usposabljanja ne smejo temeljiti na abstraktnem pristopu ali posploševanju, temveč jih je potrebno prilagoditi okoliščinam. V tem smislu je morda pomembno uporabiti bolj formativne pristope, kot so na primer akcijske raziskave, akcijsko učenje, pripovedovanje zgodb in avtobiografije. Pomembna sta tudi organizacija in izboljšanje procesov medosebnih odnosov med manj usposobljenimi in bolj usposobljenimi posamezniki v delovnih okoljih prostovoljstva (tako imenovano učenje prek mreženja).